Široko področje uporabe
Zemeljski plin ima široko območje uporabe. Uporablja se:
- v industriji,
- na področju trgovine in storitvenih dejavnosti ter v negospodarstvu,
- v gospodinjstvih oz. široki potrošnji,
- za proizvodnjo toplotne in električne energije,
- v kogeneracijah in
- kot pogonsko gorivo v transportu (CNG).
V široki potrošnji ter na področju trgovine, storitvenih dejavnosti in negospodarstva se zemeljski plin uporablja za ogrevanje in hlajenje prostorov, kuhanje ter pripravo tople sanitarne vode. Ogrevanje na plin omogoča večji izkoristek kot ogrevanje na drva.
V industriji se zemeljski plin kot vir toplote uporablja v tehnoloških postopkih in tudi kot surovina v kemični industriji.
Zemeljski plin se uporablja za proizvodnjo električne energije.
Prednosti uporabe
Glavne značilnosti in prednosti uporabe zemeljskega plina v široki potrošnji:
- ni potrebno skladiščenje goriva (rezervoar ni potreben - prihranek prostora in večja varnost),
- visoki izkoristki goriva (plinski kondenzacijski kotli dosegajo izkoristek blizu 100 %),
- čisto izgorevanje (najmanjše emisije škodljivih snovi v okolje).
Zemeljski plin se uporablja tudi v soproizvodnji (kogeneracija), to je tehnološki proces sočasne proizvodnje koristne toplotne in električne energije iz istega energetskega vira. Moderna soproizvodnja postrojenja imajo visoke izkoristke, kar je še posebej pomembno za racionalno rabo energije in za zaščito okolja.
V tujini je precej razširjena tudi uporaba stisnjenega zemeljskega plina (CNG) kot pogonskega goriva. Prednosti uporabe zemeljskega plina pred tekočimi gorivi v cestnem prometu so številne. Bistveni element je cena, saj je zemeljski plin občutno cenejši od bencinskega in dieselskega goriva, prav tako pa vozila, ki uporabljajo zemeljski plin kot pogonsko sredstvo, zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in prispevajo k manjšemu onesnaževanju zraka.
Od črpališča do uporabnika
Ena od konkurenčnih prednosti Geoplina kot dobavitelja zemeljskega plina je, da ima sklenjene pogodbe s proizvajalci zemeljskega plina. Na ta način je ogrevanje na plin konstantno zagotovljeno.
Zemeljski plin od oddaljenih črpališč v Ruski Federaciji do Slovenije priteče do slovenske meje, kjer vstopi v slovensko prenosno plinovodno omrežje. Večji uporabniki prevzemajo zemeljski plin neposredno iz prenosnega plinovodnega omrežja, iz katerega zemeljski plin vstopa v lokalna distribucijska omrežja, od koder ga prevzamejo končni uporabniki široke potrošnje.
Transport zemeljskega plina je tesno povezan tudi s skladiščenjem. Skladišča omogočajo hrambo zemeljskega plina za kasnejša obdobja večje porabe ali kot rezervo za nepredvidljive dogodke, ki povečajo ogrevanje na plin.
Učinkovit prenos zemeljskega plina od oddaljenih črpališč do končnih uporabnikov omogočajo mednarodni visokotlačni prenosni plinovodi. Pred transportom se zemeljski plin v tehnološkem procesu očisti nečistoč in drugih primesi. Pretok zemeljskega plina po plinovodih omogočajo kompresorji, ki zvišujejo tlak v ceveh in ga tako potiskajo naprej. Kompresorske postaje so nameščene vsakih 70 do 180 km.
