Prodajna cena zemeljskega plina

Cena zemeljskega plina je odvisna od velikosti porabe, profila odjema posameznega odjemalca ter od tipa sklenjene pogodbe, ki opredeljuje model oblikovanja cene. Odjemalci, ki zemeljski plin enakomerno uporabljajo skozi celo leto, praviloma dosegajo boljše cene od sezonskih odjemalcev, ki zemeljski plin uporabljajo pretežno za ogrevanje, zaradi manjšega sezonskega vpliva cen ter boljše izkoriščenosti prenosnih zmogljivosti.

Odjemalcem, katerim se cena plina določa na osnovi naftne formule, se prodajna cena zemeljskega plina spreminja glede na vrednosti vplivnih elementov, ki so vezani na cene nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih ter vrednost ameriškega dolarja. Tovrstne pogodbe zagotavljajo večjo prilagodljivost dobave ter večjo predvidljivost končnih indeksiranih cen.

Cena zemeljskega plina se lahko določa tudi neposredno na podlagi ponudbe in povpraševanja po zemeljskem plinu, kar se odraža na vrednosti plinskih indeksov CEGH, NCG, TTF, ki jih objavljajo evropske plinske borze. Za tovrstne produkte je značilna manjša količinska prilagodljivost dobave ter večja cenovna nihanja zaradi dnevnih sprememb na trgu, na katere imajo dodatni vpliv sezonski dejavniki. Tveganja nihanj cen je mogoče zmanjšati s pravočasnim dogovorom o določitvi fiksne cene v pogodbi, ki temelji na terminskih indikacijah plinskih indeksov in tako se cena plina za dogovorjeno količino ne spreminja.

Za Slovenijo je zaradi bližine borze najpomembnejši indeks, ki ga objavlja avstrijska borza v CEGH. 

S kombinacijo različnih načinov določanja cene zemeljskega plina nastanejo t. i. hibridni produkti, ki se z ustreznim usklajevanjem razmerij naftnih in borznih indeksov prilagajajo potrebam posameznih odjemalcev ob upoštevanju značilnosti dinamike njihovega odjema ter odnosa do tveganj, povezanih s spremenljivostjo borznih cen.

Produkti in storitve

  • Zemeljskega plina je dovolj še za več kot 55 let

    Trenutna svetovna zaloga zemeljskega plina zadostuje za več kot 55 let. Več
  • Uporaba zemeljskega plina narašča

    Delež zemeljskega plina pri proizvodnji električne energije po vsem svetu je 22 %. Več
  • Transport zemeljskega plina je nemoteč

    Transport in skladiščenje zemeljskega plina potekata pod zemljo in tako ne ovirata ljudi in okolja. Več
  • Zemeljski plin sprosti 20−50 % manj CO2

    Za ogrevanje domov ali za industrijske namene zemeljski plin sprosti 25−50 % manj CO2 na enoto proizvedene energije. Več
  • Utekočinjen zemeljski plin

    Večina novejših virov plina se danes izvaža v obliki utekočinjenega zemeljskega plina. Več
  • Zemeljski plin ima višjo konverzijo

    Zemeljski plin je učinkovitejši od drugih fosilnih goriv pri proizvodnji električne energije ali toplote. Več
  • Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo

    Zemeljski plin je najčistejše in energetsko najučinkovitejše fosilno gorivo. Več
  • Kaj je zemeljski plin?

    Zemeljski plin je gorivo fosilnega izvora in je produkt razkroja organskih snovi. Več
  • Zemeljski plin je lahko star tudi 100 milijonov let

    Starost zemeljskega plina prihaja od razpada prazgodovinskih bitij in rastlin. Več
Družba Geoplin
Produkti in storitve
Zemeljski plin
Družba in okolje