Svetovna poraba plina je v letu 2012 porasla za 2,2 odstotka, kar je sicer malo pod povprečjem v zadnjih desetih letih (2,7 odstotka). Nadpovprečna poraba je bila v Južni in centralni Ameriki, Afriki in Severni Ameriki, pri čemer so ZDA najbolj izstopale (+ 4,1 odstotka). V Aziji še vedno prevladujeta Kitajska in Japonska, ki sta v lanskem letu zabeležile deset odstotno rast porabe zemeljskega plina. V Evropi je slika drugačna, saj je poraba upadla za 2,3 odstotka, še za malo več, pa je upadla poraba v bivši Sovjetski zvezi (- 2,6 odstotka).
Globalno gledano je zemeljski plin dosegel 23,9-odstotni delež med vsemi energenti. Poraba zemeljskega plina narašča predvsem v državah, ki niso članice OECD, kar gre pripisati Kitajski, ki se uvršča na četrto mesto po porabi zemeljskega plina na svetu, takoj za Iranom, in zavzema 40 odstotni delež med nečlanicami OECD. Na prvih dveh mestih sta sicer trdno zasidrani ZDA in Rusija. Ti dve skupno porabita več kot tretjino celotne svetovne proizvodnje zemeljskega plina.
Porasla je tudi svetovna proizvodnja zemeljskega plina in sicer za 1,9 odstotka, pri čemer so največ pripomogle ZDA, ki so povečale proizvodnjo za 4,7 odstotka. ZDA so prevzele primat Rusiji v proizvodnji zemeljskega plina, saj so lani proizvedle 681,4 milijard m3 zemeljskega plina, oziroma 20,4 odstotka svetovne proizvodnje, medtem ko je Rusija proizvedla 592,3 milijarde m3 zemeljskega plina oziroma 17,6 odstotka svetovne proizvodnje. Razlog je predvsem v proizvodnji zemeljskega plina na nekonvencionalnega način iz skrilavcev, ki je v ZDA doživel pravi razcvet.
- Plin in nafta se iz skrilavcev pridobivata z lomljenjem kamnin globoko pod zemljo s pomočjo z različnimi kemikalijami obogatenih vodnih curkov pod visokim pritiskom. Čeprav je takšno pridobivanje zemeljskega plina in nafte prisotno že štiri desetletja, sta nova tehnologija in nova nahajališča poskrbela za preporod proizvodnje.
Med večjimi proizvajalkami je bilo zaznati porast proizvodnje še pri Savdski Arabiji za 11,1 odstotka, na 102 milijardi m3, Norveški za 12,6 odstotka, na 114,9 milijard m3, Katarju za 7,8 odstotka, na 157 milijard m3, in Iranu za 5,4 odstotka, na 160 milijard m3. Pri prvih desetih največjih proizvajalkah zemeljskega plina je proizvodnja upadla le v Rusiji za 2,7 odstotka in Kanadi za 2,3 odstotka, na 156,5 milijard m3.
Največje dokazane zaloge zemeljskega plina se nahajajo v Iranu, in sicer znašajo 33.600 milijard m3, sledi Rusija z 32.900 milijardami m3 in Katar z 25.100 milijardami m3 zemeljskega plina. Največja proizvajalka na svetu, ZDA, je na petem mestu z 8.500 milijardami m3 zalog. Trenutne svetovne zaloge sicer znašajo 187.300 milijard m3, kar bi ob trenutni porabi zadostovalo za 55,7 let.
V naslednjih petih letih bi naj povpraševanje po zemeljskemu plinu raslo za 2,4 odstotka letno in do leta 2018 doseglo letno porabo 3.900 milijard m3. Največjo rast se pričakuje v Aziji, sledijo pa ji Amerika in Bližnji Vzhod.
Vir: BP Statistical Review of World Energy 2013, OECD/IEA Report 2013, European Commission Quarterly Report on European Gas Markets 2013.
