Zemeljski plin je gorivo fosilnega izvora in je produkt razkroja organskih snovi. Je zmes različnih plinov, od katerih je največ metana CH4 (do 99 %), prisotni pa so še etan, propan, butan, primesi težjih ogljikovodikov, dušik in ogljikov dioksid. Zemeljski plin se pridobiva iz podzemnih nahajališč in nato po plinovodnih omrežjih, ki ležijo pod površjem, potuje do uporabnika.
Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo z najmanjšo emisijo CO2 pri izgorevanju, je vsestransko uporaben in energijsko učinkovit. Zemeljski plin je nestrupen plin, je lažji od zraka in brez vonja, je pa v določenem razmerju z zrakom eksploziven, zato se mu v distribuciji zaradi varnostnih razlogov dodaja vonljivo snov, po kateri zaznamo prisotnost zemeljskega plina.
Pri zgorevanju metana / pretvorba kemične energije v toploto / nastajata CO2 in H2O.
Za označevanje imena se uporabljajo kratice: ZP in angleška: NG (natural gas).
Osnovni tehnični podatki o zemeljskem plinu:
- Zgornja kalorična vrednost: (kJ/Sm3) → Od 36.000 do 40.000
- Wobejevo število (MJ/Sm3) → Od 48 do 52
- Gostota (kg/Sm3) → Od 0,6 do 0,8
- Relativna gostota (zrak = 1) → Od 0,54 Do 0,59
Sm3 = standardni kubični meter (15ºC, 1,01325 bar)
Skrilavci
Pridobivanje zemeljskega plina iz kamnin skrilavcev bi lahko povečalo potencialne svetovne zaloge za kar 47 odstotkov, po podatkih poročila Ameriške uprave za energetske informacije (EIA). Izračuni so sicer precej negotovi, saj bodo za natančnejšo oceno potrebne dodatne raziskave, vendar proizvodnja tega nekonvencionalnega zemeljskega plina skokovito raste. Trenutno je ta tehnologija črpanja prisotna v komercialne namene le v ZDA, Kanadi in na Kitajskem. V ZDA ta proizvodnja dosega že 39 odstotkov celotne proizvodnje zemeljskega plina, v Kanadi 15 odstotkov, le odstotek pa na Kitajskem. Po nekaterih podatkih bi naj proizvodnja zemeljskega plina iz skrilavcev že do leta 2020 predstavljala polovico vse proizvodnje v Severni Ameriki. Drugje po svetu še ni komercialne porabe zemeljskega plina iz skrilavcev, pri čemer je glavni razlog uporabljena tehnologija, ki je v Severni Ameriki najbolj izpopolnjena. Ta temelji na hidravličnem lomljenju oziroma »frackingu«, ki je proces, v katerem mešanico vode, kemikalij in peska vbrizgajo v podzemne plasti kamnin globoko pod površjem. To povzroči lomljenje teh plasti, kar na površje sprosti zemeljski plin, ujet v kamnini. Po zadnjih podatkih agencije EIA je na svetu 206 tisoč milijard m3 ocenjenih zalog plina iz 137 nahajališč v 41 državah. Številka raste vsako leto, sej nova tehnologija dovoljuje iskanje zemeljskega plina na globinah, ki prej niso bila dosegljiva. Po nekaterih ocenah in neuradnih številkah bi naj bilo zalog zemeljskega plina iz skrilavcev še vsaj trikrat toliko. Po trenutno razpoložljivih podatkih so največje rezerve tega zemeljskega plina na Kitajskem, v ZDA, Argentini in Mehiki.
*Podatkih iz leta 2013
Vir: http://www.eia.gov/analysis/studies/worldshalegas/
